-
1 neglede
несмотря (на то, что), вопреки тому, не обращая внимания на -
2 abstracted
[æbstraektid]adjective ( abstractedly adverb)( from) izločen; raztresen; oddaljen; figuratively nejasen, težko razumljiv -
3 face
[feis] 1. noun1) (the front part of the head, from forehead to chin: a beautiful face.) obraz2) (a surface especially the front surface: a rock face.) sprednja stran3) (in mining, the end of a tunnel etc where work is being done: a coal face.) (rudniško) čelo2. verb1) (to be opposite to: My house faces the park.) gledati na2) (to turn, stand etc in the direction of: She faced him across the desk.) soočiti se3) (to meet or accept boldly: to face one's fate.) spoprijeti se•- - faced- facial
- facing
- facecloth
- facelift
- face-powder
- face-saving
- face value
- at face value
- face the music
- face to face
- face up to
- in the face of
- lose face
- make/pull a face
- on the face of it
- put a good face on it
- save one's face* * *I [feis]nounobraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica; figuratively predrznost, nesramnost; brušena ploskevbefore the face of — v navzočnosti, pred (kom)to draw ( —ali pull, wear) a long face — biti videti potrt, kislo se držatiin the face of day — ob belem dnevu; odkritoto fly in (to) the face of s.o. — upreti se komu, razjeziti, razžaliti ganautical guide face — drsa zaporeto have the face to (do s.th.) — upati, drzniti si (kaj storiti)in (the) face of — vpričo, neglede na, vkljubto look in the face of s.o. — drzno koga gledatito make a wry face at s.th. — kislo kaj gledatiface to face with — naravnost, osebno, pred, vpričoon the face of it — očitno, na prvi pogledto put a new face on s.th. — postaviti kaj v drugo lučto set one's face against s.th. — upirati se čemuto shut the door in one's face — preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrtato show one's face — priti, prikazati seto s.o.'s face — odkrito, v navzočnosti kogato tell straight to s.o.'s face — naravnost komu povedatito throw s.th. in s.o.'s face — očitati, oponašati komu kajII [feis]1.transitive verbkljubovati, upirati se, spoprijeti se; soočiti; sprijazniti se, prenesti; obložiti, prevleči, pokriti; ostružiti, zgladiti;2.intransitive verbbiti obrnjen protimilitary obrniti se; American to face the music — prenesti očitke, sprijazniti se, ne pokazati strahuto face s.th. out — sam si pomagati v težavah, premagati kaj -
4 from
[from]1) (used before the place, thing, person, time etc that is the point at which an action, journey, period of time etc begins: from Europe to Asia; from Monday to Friday; a letter from her father.) iz, od2) (used to indicate that from which something or someone comes: a quotation from Shakespeare.) iz3) (used to indicate separation: Take it from him.) od4) (used to indicate a cause or reason: He is suffering from a cold.) zaradi* * *[frɔm, frəm]prepositionod, iz, z, zaradi, poto descend from — biti po izvoru, izvirati izfrom first to last — od začetka do konca, od A do Zto hide s.th. from s.o. — skrivati kaj pred komto keep s.o. from doing s.th. — braniti komu, da česa ne storiwhere are you from? — od kod si (ste)?from of old — zdavnaj, davnofrom behind — od zadaj, izza
См. также в других словарях:
nègledé — in nè gledé prisl. (ȅ ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, ki se ne upošteva: enake pravice za vse neglede na spol ali narodnost; tiskajo vse, neglede na to, ali je kaj vredno // v predložni rabi kljub: neglede na različnost mnenj je sodelovanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načêlen — lna o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike; stroga, načelna vzgoja; načelno ravnanje, stališče // ki poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načêlo — a s (é) 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja: poštenost je njegovo osnovno načelo; držati se, odstopati od svojih načel; ravnati po etičnih načelih; jasna, trdna načela; stroga moralna, vzgojna načela; načelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
princíp — a m (ȋ) 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
absolúten — tna o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brez — predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
člôvek — éka m ed. in dv. (ó ẹ) 1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo 2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola: neki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
človékov — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na človeka: človekovi predniki; pes je človekov prijatelj; področja človekove dejavnosti / človekova notranjost; človekova osebnost ♦ jur. človekove pravice pravice, ki pripadajo človeku neglede na raso, jezik, versko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
da — vez. 1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega a) glede na osebek: prav je, da si prišel; škoda, da zapraviš toliko časa b) glede na prilastek: nima navade, da bi se pritoževal; ni dvoma, da imaš prav; rada ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gledé — prisl. (ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro // izraža primerjavo, nasprotje … Slovar slovenskega knjižnega jezika